Ko te nežno Abraham poboža

Ko te nežno Abraham poboža,
si še vedno kot cvetoča roža.
Tvoje lice še lepoto kaže,
tehtnica pa često rada laže.

Kaj če se v laseh blešči sivina –
to prežene spet srca vedrina.
Često moški se pogled ustavi
na še greha vredni ti postavi.

Tudi, če na vrata trka mena,
si šele zdaj polnokrvna žena.
Leta naj preveč te ne skrbijo –
ni ljubezen rekla še adijo!

Naj ti Abraham prinese srečo,
ti pa jo zajemi z žlico večjo.
Vsak dan z mirom, s smehom si postrezi,
svoji sreči, zdravju v roke sezi!